Enota za varstvo otrok in mladostnikov
I. Izvajanje nalog v okviru javnih pooblastil
1. Diagnostično – ugotovitvena obravnava otrok izven sodnega postopka zaradi suma storitve kaznivih dejanj
so v strokovno delo so vključena vsa dejanja, ki imajo sicer znake kaznivih dejanj, storili pa so jih otroci do 14. leta starosti in gre za t.i. obravnavo izven sodnega postopka. Otroci do 14 leta starosti kazensko niso odgovorni, kar pomeni, da niso obravnavani na sodišču. Materialno pravni temelj za obravnavo te skupine otrok na Centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD) je zakonodaja s področja socialnega varstva in zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
2. Spremljanje, urejanje in svetovalno delo z otroci in mladostniki ter njihovimi družinami v okviru javnih pooblastil
3. Diagnostično – ugotovitvena obravnava otrok in mladostnikov MVO izven sodnega postopka zaradi težav pri odraščanju, beganju, zlorabe alkohola in drog
Pod točko 2. in 3. : Gre za tista odklonska dejanja otrok in mladostnikov, ki sicer po zakonu niso kazniva, izkazujejo pa se kot specifične motnje vedenja, beganje od doma, agresivna in nasilna vedenja, zlorabe legalnih in ilegalnih drog ter motnje osebnosti. Strokovna pozornost pa je usmerjena tudi k tistim, ki se srečujejo z drugimi oblikami stisk in težav v odraščanju, v odnosih znotraj družine in premagovanju negativnih transfernih odnosov otrok in mladostnikov s svetom odraslih. Na podlagi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) CSD izvaja potrebne ukrepe v cilju zaščite otrokovega oziroma mladostnikovega razvoja - namestitev v vzgojno izobraževalni zavod v skladu z Zakonom o upravnem postopku.
4. Diagnostično – ugotovitvena obravnava mladoletnih osumljencev storilcev kaznivih dejanj v predkazenskem postopku
5. Diagnostično – ugotovitvena obravnava mladoletnih osumljencev storilcev kaznivih dejanj v kazenskem postopku
Pod točko 4. in 5. : Ko mladostnik dopolni 14 let starosti postane kazensko odgovoren. Potek postopka in vzgojni ukrepi za mladoletnike so navedeni v Zakonu o kazenskem postopku XXII. poglavje Postopek proti mladoletnikom. V tem poglavju so zajete pravice, ki jih ima mladoletni storilec kaznivega dejanja, kdo je navzoč v postopku, pravica do zagovornika, vloga CSD » organ socialnega varstva » in zahteva, da se postopke čim prej zaključi. Postopek zoper mladoletnika se lahko uvede za kazniva dejanja samo na zahtevo tožilca. O uvedbi pripravljalnega postopka je obveščen CSD, ki mora v skladu z 469. členom Zakona o kazenskem postopku pridobiti podatke o mladoletnikovi zrelosti, okoliščinah in razmerah v katerih živi in druge okoliščine, ki se tičejo mladostnikove osebnosti. Opravi se razgovor s starši in mladoletnikom – ugotovitveni postopek – in pripravi se poročilo za sodišče. V predkazenskem postopku državni tožilec v skladu z 161.a) člena ZKP sme ovadbo za kazniva dejanja, za katera je opisana denarna kazen ali zapor do treh let, odstopiti v postopek poravnavanja, ki jo izpeljejo poravnalci. V skladu s 466 členom ZKP tožilec lahko iz razlogov smotrnosti postopka zoper mladoletnika ne uvede, od organa CSD pa zahteva mnenje o smotrnosti nadaljevanja postopka proti mladoletniku.
6. Izvajanje vzgojnih ukrepov
V Kazenskem zakoniku RS v 6. poglavju so navedeni vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike. Namen vzgojnih ukrepov in kazni je, da se mladoletnim storilcem kaznivih dejanj z varstvom in s pomočjo, z nadzorstvom nad njimi, njihovim strokovnim usposabljanjem in razvijanjem njihove osebne odgovornosti zagotovijo njihova vzgoja, prevzgoja in pravilen razvoj. CSD izrečene vzgojne ukrepa izvaja oziroma jih spremlja in o tem v rednih časovnih presledkih na zahtevo sodišča obvešča sodnika. V primeru izreka vzgojnega zavoda, zavoda za usposabljanje , prevzgojnega doma in mladoletniškega zapora izvede CSD namestitev in ves čas trajanja vzgojnega ukrepa sodeluje z zavodom ali mladoletniškim zaporom.
7. Diagnostično – ugotovitvena obravnava storilcev prekrškov
CSD na osnovi Zakona o prekrških izvede potrebne ugotovitve, izdela mnenje, ki ga posreduje sodniku za prekrške in izvaja izrečene vzgojne ukrepe.
8. V okviru javnih pooblastil obravnavamo in nudimo pomoč tudi otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni in nameščeni v zavode za izobraževanje in usposabljanje.
9. CSD izvaja naloge na področju Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika.
10. Psihodiagnostična obravnava otrok in mladostnikov
11. Socialno pedagoška obravnava otrok in mladostnikov
12. Sodelovanje v strokovnih komisijah ter vodenje in sodelovanje v internih in medinstitucionalnih strokovnih teamskih sestankih ter intervizijskih skupinah.
II. Izvajanje nalog v okviru socialno varstvenih storitev
(Storitve potekajo in so organizirane kot to določa Zakon o socialnem varstvu in Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev.)
1. Prva socialna pomoč
Kadar se otroci, mladostniki in njihovi starši znajdejo v stiski ali težavi se jim nudi storitev prve socialne pomoči z namenom, da prepoznajo in opredelijo stisko ali težavo,da ocenijo možne rešitve in se jih seznani z možnimi storitvami, dajatvami, z obveznostmi, ki sledijo izbiri ter, se jim predstavi mreža in programi izvajalcev, ki jim lahko nudijo pomoč.
2. Osebna pomoč
Vsakdo, ki se zaradi različnih vzrokov znajde v stiski ali težavi ter ob ustrezni strokovni pomoči lahko normalno živi v svojem okolju in se za storitev odloči prostovoljno. Osebna pomoč je namenjena posamezniku, da razvija, dopolnjuje, ohranja in izboljšuje svoje socialne zmožnosti v obliki: - svetovanja - vodenja - urejanja
3. Pomoč družini za dom
Namenjena je posamezniku in družini v primeru: - ko socialne stiske izhajajo iz neurejenih odnosov v družini in so rešljive le s spremembami odnosov v družini kot celoti. - kadar družina išče strokovno svetovanje in pomoč pri skrbi za otroke - ko družina, dva ali več družinskih članov za zagotavljanje normalnih pogojev za obstanek in razvoj družine zahtevajo trajnejšo podporo in vodenje Storitev je strokovno svetovanje in pomoč družini pri urejanju odnosov med družinskimi člani, pri skrbi za otroke ter usposabljanje družine za opravljanje njene vloge v vsakdanjem življenju. Posameznik ali družina se za storitev odloča prostovoljno.
III. Socialna preventiva
Pri svojem strokovnem delovanju obravnave otrok in mladostnikov ter njihovih družin, ponudbo naših ustaljenih storitev in javnih pooblastil dopolnjujemo z naslednjimi sekundarno preventivnimi programi :
1. Programa javnih del: Pomagajva si in Integrirana pomoč družini
Programa Pomagajva si in Integrirana pomoč družini se uvrščata v programe sekundarne preventive in sta namenjena dopolnitvi pomoči pri strokovni obravnavi otrok in mladostnikov v enoti VOM, predvsem tam, kjer jo otrok oz. mladostnik in njegova družina prostovoljno sprejemajo.Programa pomenita integriran pristop izvajanje pomoči družinam otrok in mladostnikov na področju pedagoško socialne pomoči posamezniku in družini, na področju preprečevanja in pomoči pri pojavu odvisnosti ter na področju preprečevanja in pomoči ob nasilju v družini. namen pomoči v obeg programih je prispevati: k izboljšanju splošne življenjske uspešnosti otroka oz. mladostnika z aktivnejšim pristopom njega samega in njegove družine v odnosu do lastnih težav, s2k izboljšanju medsebojnih odnosov v družini, k zmanjševanju neprilagojenih oblik vedenja otrok in mladostnikov in bolezni odvisnosti, k zmanjševanju socialne izključenosti ter preprečevati in odpravljati življenske situacije, ki sopogojujejo umik otroka oz. mladostnika iz njegove družine.
2. Program – Prostovoljno delo z vedenjsko motenimi otroki in mladostniki
Program Prostovoljno delo je namenjen otrokom in mladostnikom, ki nase opozarjajo z odklonskim vedenjem in jih spremljajo pri njihovem odraščanju najrazličnejše težave. Program poteka 10 mesecev letu in je vezan na začetek in zaključek šolskega oz. študijskega leta. Izvajalci programa so prostovoljci – študentje pretežno iz mestnih fakultet. Delo poteka v obliki individualnih srečanj, ki se odvijajo v širšem socialnem okolju uporabnikov. Cilji so usmerjeni na potrebe vključenih otrok in mladostnikov, na izboljšanje njihove osebne in življenjske situacije v smislu podpore in učne pomoči na šolskem področju, interesne razgibanosti, pozitivnega socialnega uveljavljanja, na medsebojne odnose in izboljšanje samopodobe.
IV. Povezava z lokalno skupnostjo
pri skrbi za obravnavano populacijo otrok in mladostnikov
V okviru dobre prakse in čim uspešnejšega izvajanja javnih pooblastil in socialnovarstvenega delovanja se strokovni delavci CSD tvorno in konstruktivno povezujemo tako z javnimi zavodi oz. institucijami (tožilstvo, sodišče, osnovnimi in srednjimi šolami, vzgojnimi zavodi in zavodi za usposabljanje, stanovanjskimi skupinami, bolnišnico, specializiranimi dispanzerji, policijo, idr.), kot tudi z nevladnimi organizacijami.
Razvito je sodelovanje s Karitasom ( denarne in druge materialne pomoči ), z RK ( letovanja in materialne pomoči ), z ZPM (usmerjanje v delavnice tekom šolskega leta in tudi v času šolskih počitnic) CPP, PUM, Infopeka in z drugimi, v smislu iskanja in vnašanja dopolnilnih možnosti za doseganje čim večjih učinkov in pričakovanj v našem strokovnem delovanju.
Kontakt
- delavci CSD Maribor, enote Varstvo otrok in mladostnikov