VARNA HIŠA MARIBOR – Pomoč ženskam in otrokom ob nasilju v družini

Kontakti:

tel.: (02) 480 11 87 (ob delovnih dnevih od 8. do 20. ure)
e-pošta: varnahmb@t-2.net
Fax: (02)480 11 88

Vodja progama:

Brigita Peršak, univ.dipl.soc.del.

Oblike pomoči

Telefonsko in osebno svetovanje
Začasno varno bivanje
Individualno svetovanje in psihosocialna pomoč
Sodelovanje v skupini za samopomoč
Seznanitev z zakonodajo, postopki in pravicami
Svetovanje pri težavah z otroki
Zagovorništvo in spremstvo uporabnic
Osnovna materialna preskrba (denarna socialna pomoč, potrebščine, oblačila)
Vključitev v druge oblike pomoči

Koncept pomoči

Metode dela v Varni hiši izhajajo iz teorije in prakse socialnega dela na področju svetovanja in podpore ranljivim skupinam (individualno svetovanje, skupinsko delo, izvajanje preventive v lokalni skupnosti). Strokovno pomoč načrtujemo na podlagi ocene ogroženosti in osebnih ciljev uporabnic. Izvajamo profesionalne strokovne storitve, ki ogroženim vračajo dostojanstvo, zmanjšujejo tveganja ter pomembno vplivajo na kvaliteto njihovega življenja v prihodnosti.

Varno bivanje in dolžnost ukrepanja

Anonimno bivanje na tajni lokaciji pomeni zagotovilo takojšnje varnosti za žrtve nasilja in je posebej pomembna okoliščina takrat, ko povzročitelju ni bila odrejena prepoved približevanja ali pripor. Odkar se od leta 2008 nasilje v družini obravnava kot kaznivo dejanje, načrtujemo varnost žensk in otrok skupaj s pristojnimi centri za socialno delo. Po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini je CSD dolžan izvesti potrebna strokovna dejanja in nujne ukrepe za zaščito žrtev ter o nasilju obvestiti policijo, če gre za neposredno nevarnost oz. visoko stopnjo ogroženosti.

Zagovorništvo pravic in spremstvo ogroženih

Zagovorništvo pravic in spremljanje uporabnic v ustanove, kjer tečejo postopki (CSD, policija, sodišče), je ena od oblik pomoči, ki jo izvajamo za posebej ogrožene ali prestrašene uporabnice, ki to želijo. Ob zagovorniški podpori svetovalke ženska bolje zastopa svoje ali otrokove koristi ter pridobiva samozaupanje in življenjski optimizem, ki pomembno vplivata na njene odločitve in kvaliteto življenja v prihodnosti.

Preventiva in samozaščitno ravnanje

Pomembno vlogo pri tem ali bo nekdo postal žrtev nasilja ali ne, ima izogibanje tveganim odnosom. Takoj, ko se v odnosu pojavijo vedenjski vzorci zlorabe moči in podrejanja, je edina pot do varnosti za žrtve, odločna zavrnitev nasilja in končanje takega odnosa. Koncept preventive razumemo v Varni hiši Maribor tudi kot kontinuirano ozaveščanje javnosti o nasilju in potrebah žrtev, zgodnje izobraževanje za nenasilje (vrtci, šole) ter dosledno zavračanje vseh oblik nasilja (telesno, duševno, ekonomsko) v javni in zasebni sferi.

Pravila bivanja v Varni hiši

V Varni hiši veljajo pravila skupnega življenja, ki zagotavljajo uporabnicam pravico do zasebnosti, in nekatere prepovedi (prepoved obiskov, uživanja alkohola in drugih drog, prepoved izdaje lokacije, prepoved nasilja v medsebojnih odnosih), ki jih je potrebno dosledno upoštevati. Uporabnice vodijo lastno gospodinjstvo in same skrbijo za otroke. Med seboj si pomagajo pri organizaciji vsakodnevnega življenja ali varstvu otrok. Bivanje v Varni hiši je brezplačno, del sredstev je potrebno prispevati le k neposrednim stroškom. Vsaka ženska dobi v uporabo svojo sobo, kuhinja, dnevni in sanitarni prostori so skupni. Bivanje v Varni hiši je prostovoljno in začasno ter odvisno od stopnje ogroženosti.

Nemudoma poiščite pomoč, če se nasilni dogodki ponavljajo in intenzivnost nasilja stopnjuje!

(vir:internet)

Halo!
S partnerjem imava že dalj časa komaj še normalen odnos! Stalni prepiri in psihično poniževanje, tudi roka mu je že »zdrsnila«. Imava majhno hčerko, ki je stara 18 tednov. Najini temni časi so se začeli z mojo nosečnostjo, ko sva se preselila v skupno stanovanje. Prvič je bil nasilen, ko sem bila v 5. ali 6. mesecu nosečnosti, ko sem po eni preveč glasni »izmenjavi mnenj« hotela ven iz stanovanja. Še med vrati me je pograbil za roko in me potisnil nazaj z glavo v steno. Kakor da to še ni bilo dovolj, je dalje kričal in me potiskal sem in tja, da sem padla na tla in dobila napad krčevitega joka. Na srečo nisem imela zaradi nosečnosti nobenih bolečin in tudi v trebuh se nisem udarila. Nato se je še nadaljevalo: sem, tja, gor, dol, suvanje, kričanje… in še psihično nasilje, da bi naj bila jaz kriva, za to, kar se zdaj dogaja… Po tem prvem dogodku, je bil nasilen še večkrat in nikoli ga ni bilo sram ali kaj takega, vedno je trdil, da sem kriva jaz. Jaz pa sem postajala vedno manjša in manjša…moja ženska samozavest se je radikalno zmanjšala. Prej sem bila močna osebnost z veliko samozavesti in vedno tista, ki je govorila, če bi se meni to zgodilo, bi moškega takoj zapustila…tu in tam katera bo mogoče vedela kaj mislim…Zdaj bi končno res rada nekaj naredila, ampak strah v meni se dviguje in dviguje. Mi lahko kdo pove kako je v varni hiši, če je že katera »zbežala« tja in kako je to naredila? Kako je v tistem času preden te sprejmejo in kako se tam življenje nadaljuje? Bojim se tudi, ker mi grozi, če mu bom vzela hčerko me bo našel in ubil!

Mi lahko katera pove kako se tam življenje nadaljuje?

(Vir: dokumentacija Varne hiše Maribor)

14.6.2009
Pakiram stvari, ker jutri zapuščam hišo, ki je bila tri mesece in pol moj dom! Drage gospe! Prišla sem v to hišo v hudi stiski in nekaj dni je bilo zelo hudo. Vsak naslednji dan je bilo lažje, ko sem prvo noč prespala v miru, sem se počasi znebila strahu in začela sem v miru razmišljati. Vse kar želite doseči, je odvisno najbolj od vas samih. Tu niste samo varne, odprite svojo dušo, povejte vse, kar vas bremeni, tudi vse tisto, česar do sedaj niste povedale nikomur. Strokovne delavke v hiši so vredne zaupanja, znajo poslušati in predvsem pomagati. Da vam lahko pomagajo, morajo poznati vas in vaše želje! Prekiniti je treba s preteklostjo, si postaviti nove cilje in napeti vse sile, da jih dosežete. V hiši boste dobile vso pomoč, zaupajte in upoštevajte nasvete, ki so strokovni in dobronamerni in verjemite, da vam bo uspelo!
Veliko ciljev, ki sem si jih ob prihodu zastavila, sem dosegla. Tu sem postala bolj samozavestna, vem, da sem nekdo, ki je vreden spoštovanja in lepše prihodnosti in se bom tudi veliko lažje borila naprej. Ne smemo obupati, ko kaj ne gre po želji, bodite strpne in vztrajne! Uspele bomo! To si želim zase in za vse vas, ki boste za mano iskale varnost v tej hiši. Moji spomini bodo na hišo kljub bolečini, ki me je vanjo pripeljala, lepi in hvaležna sem vsem strokovnim delavkam za pomoč in potrpljenje. Neizmerno vas bom pogrešala gospa Sonja – vaša nesebična pomoč in trud mi je pomagal, da grem jutri v svoj novi dom!

23.6.2009
Knjiga pripomb in pohval! Pripomb ni, samo pohvale in Pohvale. Strokovne delavke in prostovoljke v Hiši so krasne ženske, ki znajo pomagati v najhujših trenutkih, ki jih preživljam v Hiši in se borim iz dneva v dan. Ko sem prišla v Hišo sem imela jasno začrtan cilj, da se rešim nasilja in nasilnega odnosa! Gospa Sonja in gospa Dušica in ena stanovalka so mi zelo pomagale. A sem se kljub 100% pomoči nekje na tej poti k lepšemu življenju izgubila, omagala, saj nisem nikoli živela lepega življenja brez nasilja. In ne znam drugače živet. Žalostno, a je res. Vračam se nazaj v staro okolje v upanju, da bo vendarle vsaj malo boljše. V Hiši sem se počutila dobro s strani svetovalk in prostovoljk in nekaterih žensk, druge pa tak, tak, odvisno od dneva. Pa vendar smo se razumele. Vsem ženskam, ki boste prišle za mano: NE OBUPAJTE IN SE NE VRAČAJTE NAZAJ, KER S TEM IZDAMO SAME SEBE. Vsaj jaz tako čutim, da sem izdala samo sebe. Ampak vseeno v upanju na boljši mirni jutri odhajam iz Hiše z novimi napotki za nadaljnje življenje. Zato še enkrat HVALA !

25.8.2009
Danes je 25. avgust. Lep in sončen. V mislih se poslavljam od stvari, dejanj in občutkov. Ko sem vstopala preko praga te hiše, sem imela v mislih, da bo to le za kratek čas…trenutno. A danes preštevam dneve in mesece in komaj verjamem, minilo jih je pet. Čas beži in pušča za sabo vse lepo, pa tudi veliko hudega in trpkega. Jutri odhajam…v nov dom, v novo življenje… priznam, malo me je tudi strah. V srcu pa vem, da bom zmogla, kajti za mano je veliko večji korak, ki sem ga naredila, veliko večja odločitev. Če bi vedela vse kaj se bo zgodilo, je vprašanje, če bi ga zmogla. Pa vendar, kljub strahu, ki sem ga čutila, je v meni zorela želja po lepšem jutri, ki je bila močnejša in danes vem, da sem USPELA! Vsem, ki ostajate: kaj naj vam rečem? Prvo: Rada vas imam! Drugo: Bodite močne in dokažite, da ste vredne veliko več, da ste edinstvene, da zmorete!
Težko mi je in ni me sram priznati solz, ki silijo in polzijo iz oči. Čeprav so bili tudi trenutki, ko mi je bilo bivanje v tej hiši težko, je bila vse to ena preizkušnja več, ki mi je bila v življenju namenjena. Mozaik, ki ga sestavljajo koščki in vredno je dodati vedno znova in znova nov delček k celoti.
Drage moje. V zadnjih mesecih sem imenovala to hišo MOJ DOM. Prišli so dnevi, ko sem čutila, da se rada vračam k vam, ki ste mi nudile podporo, pogovore v poznih večernih urah, mi vlivale voljo do življenja, me spravljale v smeh in me tudi pograjale. Hvala, da ste mi bile družina, da ste prav tu in prav ta trenutek obstajale s podobno usodo na tem kraju.
Spomini bodo ostali. Vedno! Nihče jih nikoli in nikdar ne bo mogel izbrisati. Čeprav so stkani z veliko bolečine na preteklost, nas prav ta preteklost naj znova in znova opomni, da smo močnejše in zmoremo!
Preveč je besed. Beseda hvala premalo vsem strokovnim osebam v tej hiši!