Rejništvo
Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino in je namenjena otrokom, ki začasno krajši ali daljši čas ne morejo prebivati v biološki družini. Ureja ga Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti in Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti.
Rejnik
Rejnik je oseba, ki izvaja rejniško dejavnost in izpolnjuje pogoje:
- ima stalno bivališče v RS
- ima zaključeno vsaj poklicno oz. strokovno izobrazbo
- je polnoletna
- ji ni bila odvzeta roditeljska pravica
- ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost
- je CSD ugotovil primerne motive za izvajanje rejništva
- je CSD ugotovil primerne bivalne pogoje družine
- je opravil usposabljanje kandidatov in
- je pridobil dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti od MDDSZ
Rejniška družina
Rejniška družina je celotna družina, ki jo sestavljajo rejnik in vsi družinski člani. V rejniški družini veljajo družinska pravila, vloge so razdeljene med družinske člane, v družini se deli delo in obveznosti. Pomembno je, da se pri odločanju za rejništvo vsi družinski člani pogovorijo o tem, ali so pripravljeni na sprejem tujega otroka, na spremembe v družini, ali so pripravljeni na sodelovanje s CSD in na sodelovanje z otrokovo matično družino in skupaj sprejmejo odločitev za rejništvo.
Rejenec
Rejenec je otrok, ki živi v rejniški družini. Razlogi, ki pripeljejo do tega, da otrok živi v rejniški družini, so različni, vsekakor pa tako težki, da je za otrokov psihofizični razvoj bolje, da ne živi v svoji biološki družini, vsaj nekaj časa ne.
Otrok v rejništvu je otrok z dvema družinama: ima svojo biološko družino, v kateri trenutno ne more živeti, ima pa z njo stike in starši delno prevzemajo skrb zanj in ima rejniško družino, v kateri trenutno živi, rejniška družina skrbi za njegovo oskrbo in vzgojo, ga uči prevzemanja skrbi zase, za šolanje, mu pomaga pri vzdrževanju stikov z matično družino ter pri osamosvajanju.
Individualna projektna skupina - IPS
Individualna projektna skupina - IPS pomeni sodelovanje in dogovarjanje vseh pomembnih ljudi za otroka, ki živi v rejniški družini. IPS sestavljajo rejniška družina, rejenec, matična družina, rejniška socialna delavka in matična socialna delavka. Vsi pomembni za otroka rejenca se tako skupaj dogovarjajo o tem, kako bodo potekali stiki med otrokom in njegovimi starši, kako je z otrokovim zdravjem, šolanjem, kakšne so otrokove potrebe ali težave, kam bo šel na počitnice, kako zna poskrbeti za sebe, kako je z njegovim osamosvajanjem idr.
Socialno delo na področju rejništva
Socialno delo na področju rejništva, ki ga izvaja CSD lahko razdelimo na nekaj področij:
- urejanje namestitve otroka v rejniško družino, ki zajema strokovni tim, ki odloča o najustreznejši obliki pomoči za otroka, delo s starši in otrokom pri odločitvi za rejništvo, izbor in pripravo rejniške družine, namestitev otroka, sklenitev rejniške pogodbe, vnos podatkov v informacijski sistem
- spremljanje rejništva zajema delo z rejniško družino, z rejencem, z matično družino, delo individualne projektne skupine, urejanje vseh otrokovih zadev (zdravstveno zavarovanje, štipendije, družinske pokojnine in varstveni dodatek, urejanje osebnih dokumentov, letovanje preko ZPM idr.), spremljanje celotnega razvoja otroka (zdravje, šolanje, čustveni razvoj in vedenje, družbene in družinske odnose ter odnose z vrstniki, skrb zase, identiteto otroka) in delo pri odhodu otroka iz rejniške družine.
- delo s kandidati za rejnike, urejanje statusa rejnika vključuje informacije zainteresiranim občanom, prijave kandidatov, ki želijo izvajati rejniško dejavnost, preverjanje pogojev, izdelava pisne ocene za MDDSZ, usposabljanje novih kandidatov, urejanje vpisa v register in urejanje rejništva kot poklic
- izobraževanje rejnic in rejnikov, skupinsko in skupnostno socialno delo
Na CSD Maribor imamo organizirane tri skupine rejnic, ki se sestajajo enkrat mesečno in sicer: drugi ponedeljek v mesecu v na CSD Mariboru od 9.30 do 11. ure, drugi torek v mesecu na SO Sp. Duplek od 10. do 11.30 ure, drugo sredo v mesecu od 16.30 do 18.ure na CSD Maribor.
Izobraževanje za rejniške starše organizira CSD Maribor večinoma eno do dvakrat letno na temo, ki se pokaže v skupinah rejnic aktualna v določenem obdobju.
Pri izvajanju skupnostnih oblik socialnega dela na področju rejništvasodeluje Center s Klubom rejniških družin Maribor.
Kontakt:
- VERANIČ, Suzana, univ. dipl. soc. delavka, rejništvo
- MERC, Milka, univ. dipl. soc. delavka, rejništvo